Nekaj gnilega je v nogometni deželi ljubljanski

Foto: Aleš Fevžer

Letošnja sezona ljubljanske Olimpije je dosegla novo dno. Poraz proti Bravu sploh ni več nepričakovan, v ljubljanski klub pa se je naselila popolna apatija. V to, da bi lahko aktualna garnitura obrnila krivuljo zmajev nazaj navzgor, ne verjame nihče več.

“Nekaj gnilega je v deželi Danski” – Marcellus v Shakespearovi drami Hamlet

Včerajšnji polom Olimpije proti sosedom iz ljubljanskega Brava, je razgalil vso bedo, v katero je po seriji zgrešenih odločitev potonila ljubljanska Olimpija.

Zmaji so že poleti izpadli iz Evrope, v prvenstvu pa po treh trenerskih menjavah vse možnosti za ubranitev naslova zakockali že jeseni. Drugi del sezone je nato prinesel še malodane sramoten izpad iz pokalnega tekmovanja, ko je Olimpijo iz nadaljnjega tekmovanja izločil drugoligaš Brinje Grosuplje. Zavožena sezona bo imela drastične posledice, ko lahko v naslednjih tednih pričakujemo val sprememb, po katerem v zmajevem gnezdu nič ne bo več, kot je bilo.

Zelo negotova je usoda trenerja Federica Bessoneja. Karakterno simpatični Argentinec je sicer kratkoročno dvignil formo Olimpije, a je nato za seboj podiral vse, kar je dobrega zgradil v Ljubljani.

Bessone je edini, ki meni, da je Olimpija v dobri seriji

Že ko je govora o sestavi ekipe, sta možnosti samo dve. Ali je Bessone popolnoma labilen in sledi navodilom iz pisarn, kjer ob vse bolj odmaknjenemu športnemu direktorju Goranu Boromisi kraljujejo popolnoma nenogometni ljudje, ali pa je enostavno nogometno kratkoviden in ne opazi, da sta denimo Nemanja Motika in Alex Blanco kakokovstno in karakterno v vseh pogledih podhranjena nogometaša. A očitno v očeh Bessoneja boljša kot novopečeni slovenski reprezentant Jošt Urbančič in udeleženec evropskega prvenstva mladih reprezetnanc Marko Brest.

“Če mislimo, da nam ni treba paziti na podrobnosti, ker smo bili v zelo dobri seriji, se motimo in tako se prejema lahke gole. Treba se bo pogledati v ogledalo. Tekmo smo imeli pod nadzorom, potem pa je Bravo izkoristil naše napake, imajo hitre in dobre igralce, mi pa smo počeli napake,” je včerajšnjo tekmo ocenil Bessone ter pojasnil, da je Urbančič tekmo izpustil zaradi določenih težav. Da pa v obdobju, ko je njegova ekipa izpadla iz pokala proti Brinju, trener zmajev govori o dobri seriji, je res svojevrsten paradoks.

Ni kakovosti, ni karakterja, ni rezultata

V ekipi Olimpije manjka kakovosti, še bolj pa manjka karakter, ko smo tudi včeraj dobili dokaz brezvoljnosti nogometašev ljubljanske ekipe. Večino njih težko imenujemo drugače kot plačanci, ki v Stožicah prebivajo in igrajo zgolj zaradi bogatenja življenjepisov. Usoda in prihodnost ter tudi rezultati oziroma podoba na igrišču enega največjih slovenskih klubov pa so zanje bolj ali manj nepomembni. Že na nekaterih prejšnjih tekmah je bila podoba Olimpije zares zelo bleda, tokrat pa je ta skromnost dobila tudi rezultatsko potrditev.

Pomanjkanje karakterja v zmajevem gnezdu pa ni naključje, ampak plod načrtnega (ne)dela vodstva kluba, ki je z večino karakterno močnejših posameznikov v zadnjih letih zrušilo mostove dobrih odnosov (Vidmar, Riera, Nukić, Rui Pedro, Sanchez, Florucz …), zdaj pa v zmajevem gnezdu žanjejo to, kar so želi.

Adam Delius Igor Barišić — Foto: Jure Banfi

Delius mora razmisliti o prodaji kluba

Zdi se, da je izhod iz ljubljanske nogometne krize le eden. Adam Delius bo namreč moral prodati klub. Nemški lastnik sicer trdi, da bo to storil šele takrat, ko bo Olimpija igrala v ligi prvakov, ampak stava na to, da zmajem takšen podvig pod vodstvom trenutne garniture nikoli niti približno ne bo uspel, verjetno ni ravno preveliko tveganje. Da pa po katastrofalni sezoni, kakršna je bila letošnja, vrednost kluba stmoglavlja, je neizpodbitno dejstvo.

Delius s svojimi vložki proračuna Olimpije ne more dvigniti niti blizu ravni Maribora in Celja, kje je šele liga prvakov, kjer se manj kot desetmilijonski proračun zmajev sliši malodane smešno. Ker zmajem v tej sezoni grozi, da ostanejo povsem brez uvrstitve v Evropo, ki je bila v zadnjih letih tako ali tako z naskokom največji del financiranja klua, pa se res poraja vprašanje, od kod bo ljubljanska zasedba v bodoče črpala denar za vložke v prihodnost kluba.

Obljube o najmočnejši Olimpiji v zgodovini, skorajšnji začetki gradnje trening centra, vložkom v mladinski pogon in ustanovitvi B ekipe, da ne naštevamo naprej, so ob rezultatskih uspehih morda komu še zvenele kot simpatično širjenje pozitivne energije, danes pa se kot bumerang vračajo v glavo tistemu, ki jih je zaletavo plasiral v javnost.